Dve hiški KNJIGOBEŽNICI za knjige sta “zrasli” tudi na naši šoli

Čas, v katerem smo se znašli, in dolgi zimski večeri so kot nalašč za preživljanju prostega časa v družbi kakšne dobre knjige. Če se hočemo sprostiti in odklopiti od “ponorelega sveta”, je knjiga prava izbira.
Knjigoljubci neizmerno uživamo v knjižnicah, kjer nas prevzame vonj po knjigah, ki ima neko posebno magično moč. Tja se radi vračamo znova in znova in brskamo med knjigami, z veseljem pa si jih tudi izposodimo domov. Radi obiskujemo tudi knjigarne, antikvariate, kjer si polnimo baterije z listanjem po knjigah in naša sreča je toliko večja, če kakšno knjigo kupimo in jo odnesemo domov.
Kar naenkrat se potem zgodi, da so naše domače knjižne police prepolne in znajdemo se v situaciji, da moramo narediti prostor novim knjigam, od nekaterih “starih” pa se moramo žal posloviti.
Kaj lahko storimo s knjigami, ki jih ne potrebujemo več?

  • lahko jih poskušamo prodati na spletu,
  • v knjižnicah povprašajmo, če morebiti potrebujejo kakšno od naših knjig,
  • lahko jih podarimo bolnišnicam, domovom za starejše, materinskim domovom, dnevnim centrom za mladino, varstveno-delovnim centrom, dijaškim domovom, hostlom… – morda bi jim kaj od ponujenega prišlo prav,
  • lahko pa takšne knjige odložimo v KNJIGOBEŽNICAH.

Kaj so knjigobežnice in kako delujejo? 

Pobuda z imenom Knjigobežnice se je septembra 2011 začela na Facebooku, ko je njena ustanoviteljica Nina Kožar želela sprožiti podarjanje knjig neznancem na javnih mestih. Vsaka podarjena knjiga je imela sporočilce, darovalci in najditelji pa so mesta, na katerih so knjige pustili ali našli, fotografirali in objavili na Facebooku.
Danes so to hiške najrazličnejših oblik, na najrazličnejših lokacijah, v katerih lahko vsakdo pusti knjigo, ki je ne potrebuje več. Nekdo drug potem to knjigo vzame, brezplačno seveda, jo odnese s sabo domov in uživa v njenem branju. Namesto vzete knjige lahko prinese tudi kakšno svojo knjigo, ki je ne rabi več, ni pa to obvezno. Knjigo, ki jo je vzel, lahko tudi vrne, ko jo je prebral – tako ta knjiga kroži med bralci. Če nekdo  nima nobene knjige, ki bi jo oddal v hiško, nič hudega. Bodo pa drugi, ki ne vedo kam s svojimi odvečnimi knjigami, storili to namesto njega. Ljudje, ki smo si omislili knjigobežnice na izbranih prostorih, smo namreč ljubitelji knjig, ki nočemo, da bi knjige pristale v smeteh, saj se še vedno lahko najde kdo, ki bo takšne knjige z veseljem vzel v roke.

In sedaj…
s ponosom naznanjam, da sta dve hiški KNJIGOBEŽNICI našli svoj dom tudi na naši šoli! 

Ena hiška se nahaja v pritličju, takoj pri vhodu za učence razredne stopnje, druga pa ima svoje domovanje v mansardi prizidka pred šolsko knjižnico. Obe sta po obliki malce razigrani, nagajivi, odštekani, posebni…, kot so neponovljivi in unikatni naši učenci. Hvala učiteljici Mihaeli za oblikovno zasnovo hišk, prav tako hvala hišniku Borisu za tehnično pomoč pri namestitvi naših knjigobežnic.

Hiški čakata, da se učenci vrnete v šolo in ju napolnite z vašimi odvečnimi knjigami. Prav tako vabljeni tudi vsi, ki imate takšne knjige doma, da jih prinesete v naši knjigobežnici. Iz šolske knjižnice jih bom prav tako polnila s tistimi knjigami, ki jih več ne potrebujemo. Vas, dragi učenci, starši, učitelji, vsi ostal zaposleni in vsi obiskovalci naše šole,  pa vabim, da naši knjigobežnici s pridom uporabljate, da jima ne bo dolgčas.

Zlatka Horvat, šolska knjižničarka